Tuesday, 10 November 2009

Pa smo spet pri meji

Videti je, kot da se moja želja počasi bliža uresničitvi. Videti je, kot da sta g. Pahor in ga. Kosorjeva uspela nekako pririniti vsaj izhodišča za končno odločitev o meji do nekega nivoja, ko se zdi, da bo počasi pa le potrebno sprejeti odgovornost in posledice, ki jih bo prinesla odločitev tretjega.

Kot sem bral pred nekaj dnevi v komentarju v časniku Delo in se pri tem pošteno nasmejal: Dejstvo, da bo o dejanski meji odločal tretji je pravična in ustrezna kazen za obe državi oziroma za njuna politična aparata. Samo upam lahko, da bosta ta ista aparata premogla toliko pameti, da bosta stvari pripeljala dostopnje, ko bo tretji sploh lahko odločal...

Krasno! Jaz sem vesel, da se končno zadeve premikajo. Videti je celo, da bodo v kratkem začele dobivati konkretno obliko in to je lahko le dobro.
Pravkar gledam oddajo Odmevi (RTV SLO), kjer se naši vrli politični veljaki prepirajo o vprašanju, ki naj bi bilo postavljeno na predhodnem posvetovalnem referendumu. Kako patetično! Vprašanje naj oblikujejo strokovnjaki, katerim ne visi za vratom noben od naših politikov, pa bo. Če posvetovalni referendum že ravno mora biti - sprejetih odločitev ljudstva na takem referendumu naša politika tako ali tako nikoli ne upošteva - torej so povsem nesmiselni.

Torej, h "pravilno" oblikovanem vprašanju vsekakor spada tudi ustrezno izobraževanje javnosti. To pomeni, da bi mediji v času pred referendumom morali natančno pojasniti, o čem bodo arbitri sploh odločali. To seveda vsebuje tudi podrobne zemljevide - s katastrskimi občinami (slovenskimi in hrvaškimi junija 1991) ter v kakšnem razmerju so meje katastrskih občin s terenom, o katerem bodo arbitri odločali. Barve bi tukaj naredile prave male čudeže, kar se obveščenosti in izobraženosti nas, preproste raje tiče. Seveda v primeru prekrivanja katastrskih občin poleg vsega skupaj sodi še obrazložitev argumentov ene in druge strani, zakaj se meje prekrivajo.

Samo na ta način bodo ljudje lahko pravilno "odločali".

1 comment:

Rok S. said...

Se ti zdi, da Janeza Povprečneža zanimajo katastrske občine in podobno? Ne da bi pri tem podcenjeval slovenske volilce, je dejstvo, da se je v 18-ih letih to vprašanje - z izjemo za ljudi, ki živijo ob meji in jih ti problemi neposredno tangirajo - zreduciralo zgolj na to čigav bo Piranski zaliv (ali večina le tega) in ali bomo Slovenci imeli dostop na odprto morje. Zato bi bilo to zgolj trošenje davkoplačevaksega denarja, pri čemer bi ta ali ona piar agencija dobro zaslužila.

Resnici na ljubo, pa večino ljudi zanima samo ali bodo odnosi med Slovenci in Hrvati toliko normalni, da bomo lahko poleti hodili k njim na morje, oni pa pozimi k nam smučat.

In nenazadnje je prav tako. Določitev meje je (bila) vsa ta leta naloga politike, ne pa ljudstva. Tudi napovedani referendum - kakršenkoli že bo (posvetovalni ali pa tudi zakonodajni) ne bo zato, ker bi ga ljudje želeli, ampak politika.

Zanimivo, da ni nikogar, ki bi se v tej "predreferendumski mrzlici" vprašal ali je v času krize in varčevanja s proračunskimi sredstvi sploh smiselno trošiti denar za referendum. Imamo izvoljene (in imenovane) predstavnike ljudstva, ki so plačani zato, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve.