Sunday, 13 December 2009

What exactly do movie studios think they are doing?

I like watching movies. A lot.
So my typical movie usage scenario might go somewhat like this:
  1. I go to the movies. Nothing like the big screen and thundering audio with no wife around to tell you to turn it down already :)
  2. I go to the movie rental shop and rent the movie
  3. I buy a DVD with the movie
  4. I watch the movie on TV
Not all movies go through all these actions, in fact very few go through two of them in my case. With today's Hollywood Special FX and no story products it's a wonder even that happens.
Very few movies see me buy a DVD, most of them are blockbusters. Well, European movies are a bit different. Very few are blockbusters but quite a few are definitely worth owning :)

Every single one of those actions requires the consumer to pay percentage to the movie industry. So that means that I need to pay for the movie up to four times! Well, at least action #3 (buying a DVD) lets me watch the movie as many times as I want.

Which brings me to the following "calculation":
I have to pay to watch a single movie up to:
+4 - 8€ (cinema)
+1 - 2€ (rental)
+10 - 40€ (buy)
+change (view on TV)
This totals from practically free (TV) to 50€ per one single movie per, say, family if it's really good.

I've spent a total of 460€ on movie purchases this year. And it wasn't all that many movies come to think of it. I got 21 movies for that money which averages to 22€ per movie (blu rays are a bit more expensive). If there wasn't for packs, I wouldn't have gotten away this "cheap".
Practically every one of those movies I also went to see in Cinema, some of them I also watched on TV. I must admit not to have rented any of these particular titles.
I would have spent even some 30 - 40€ more if I was able to get my hands on LOTR blu ray, but I couldn't - which made my wallet very happy / less starved.

This is one heck of a lot of money to give for 21 movies in my opinion.

No wonder Hollywood is all freaked about piracy. With these prices I can't really blame anyone for pirating. This is beyond ridiculous. Just how much do they want me to pay them? One month's salary? No? Two months? How much then? I do need to eat too, you know?

Instead of prolonging this rant I propose content owners to finally accept and embrace modern day technology. I don't care about the boxes in my closet, they are just gathering dust now. Though I must admit some of them are pretty. OK, OK, pretty much all of them are nice to look at. :)
Movies should be legally downloadable - in highest quality and without and stupid show stoppers like DRM. Movies can already be illegally downloaded non DRMed before they hits the shops so it's completely pointless to try to "protect" the legal downloads. Personalized, maybe, but nothing that might interfere with playback in any way. It's easy to encode purchaser's e-mail address into the movie every x > 50 frames and this is a completely adequate "protection" even though with today's trojans and other malware even this would prove nothing since the user's computer might have been compromised and the movie files simply published to the internet.
There would still be plenty of opportunities for studios to make money:
Sell movie at base price, say 4€
Sell extended version for 1€ more
Sell director's cut, uncut, etc versions for 1€ more each
Sell extras for 1€ more
etc, etc.
There's plenty of money to be made here and with *reasonable* prices, I'm sure a lot more people would buy movies too. Currently these prices just make almost everyone to just wait for the movie to appear on TV or go rent it. I don't think pirating is as high as RIAA would like to show. With rental prices so low it just doesn't make sense.

So turn around a bit faster guys!!! You're losing money because I simply can't buy your movies (no stock / not correct version / not high quality, etc).

Tuesday, 10 November 2009

Kruha in iger!

V zadnjih mesecih se sindikati spet glasneje oglašajo, da imajo nekateri zaposleni pri nas daleč prenizke plače.

Res je, 450€ na mesec je za slovensko draginjo plača, ki praktično ne omogoča preživetja, vsaj ne na nekem dostojnem nivoju. Še posebej, če imata oba partnerja tako plačo, je preživetje iz meseca v mesec verjetno več ali manj edina misel, ki se takima partnerjema plete po glavi vse od 18. enega meseca, ko zapadejo položnice, pa do 15. naslednjega meseca, ko pride naslednje vbogajme na račun.

Osebno se močno strinjam z dvigom minimalne plače v naši državi. Čim više, tem bolje. Vendar pa se bodo sindikati morali začeti zavedati, kaj to dejansko pomeni za delovna mesta, ki imajo trenutno plače pod novim najnižjim nivojem. Močno upam, da ne pričakujejo, da bodo taka delovna mesta kar obstala. Že pri sedanjih minimalnih plačah podjetja propadajo in to predvsem taka, ki take plače dejansko tudi izplačujejo.

Dvig minimalne plače bi torej zanesljivo sprožil kar nekaj negativnih posledic:

Prizadeta podjetja bi imela le tri možnosti:
a) Propasti (stroški > prihodki)
b) Poiskati cenejšo delovno silo - seliti proizvodnjo v tujino
c) Povečati storilnost delavcev - avtomatizirati proizvodnjo

Vse tri možnosti torej vodijo v ukinitev delovnih mest, ki so imela najnižje plače, saj za podjetja dvig takih plač preprosto ni stroškovno izvedljiv. Redke izjeme, ki bodo potrjevale pravilo, si bodo lahko privoščile dejanski dvig takih minimalnih plač, predvsem seveda delavcem v proizvodnji.

Tako pridemo do delavcev, ki danes prejemajo minimalne plače, zaradi dviga le-teh pa bodo njihova delovna mesta ukinjena:
1. Ali se bodo ti ljudje lahko izobrazili ter učinkovito nastopili na delovnih mestih, ki imajo višjo dodano vrednost in torej lahko prenesejo tudi tako povišane plače?
2. Če ne, kaj bo država spet naredila? Bomo plačevali povečane prispevke za socialno varnost (nezaposleni) ali povečane prispevke za pokojninsko zavarovanje (še en val upokojevanja ljudi, mlajših od 50 let)

In na koncu pridemo še do makro ekonomskih sprememb, ki bi jih tak dvig plač prinesel:
V idealnem primeru dejanskega dviga minimalnih plač in z minimalnimi socialnimi spremembami v smislu povečanja brezposelnosti ali upokojevanja bi to pomenilo, da se na trgu kar naenkrat pojavi precej več denarja. Dvig produktivnosti, ki bi prinesel denar za višje plače, bi se torej na našem trgu odrazil tudi v obliki presežkov denarja v prostem pretoku. Kdo in kako bi potem brzdal inflacijo? Saj se ne pritožujem - več denarja na trgu pomeni tudi za ostala delovna mesta, da svoje delo lahko prodajo dražje in tako zaslužijo več. Pozitivni učinki takega scenarija so seveda veliko bolj daljnosežni, kot vidijo naši sindikalisti. No, prinesejo pa seveda s sabo inflacijo, saj bi se cene predvsem za storitve pričele dvigovati.

Problem je le v tem, ker se tak scenarij najverjetneje ne bo uresničil. Že sedaj je zaposlena manj kot polovica našega prebivalstva, po takem dvigu plač pa bi se razmerje nezaposlenih na zaposlene še povečalo. Razlog za to je dokaj preprost: če bi imeli produktivnost na zadostnem nivoju za tak dvig plač, potem bi najverjetneje plače take že bile in zahteve sindikalistov niti ne bi bile potrebne. Glede na propadanje takih podjetij močno dvomim, da izplačujejo minimalne plače le zato, ker so delavci za take plače tudi pripravljeni delati.

Zagotovo bo skoraj vsaka "bitka", ki jo bodo delavci izbojevali, že v srednjem roku (kvečjemu nekaj let) prinesla posledice v obliki odpuščanja. Šivilja je v današnjem svetu lahko plačana kvečjemu določeno vsoto denarja, podobno tudi delavci za tekočimi trakovi in podobno. Že sedaj so njihove minimalne plače lahko tako "visoke" le zato, ker so poceni delavci (Azija, Afrika) tako daleč, da se razlika v končni ceni proizvodov pokrije s stroški prevoza iz teh oddaljenih krajev - malo pa še s kakšno carino tu in tam.

Edino upanje za delavce z minimalnimi plačami je torej iskanje služb z višjimi dodanimi vrednostmi. Podjetja se bodo že prilagodila primanjkljaju delavcev, ki bodo take službe uspeli najti. Nemogoče pa je pričakovati, da bo šivilja imela 2000€ plače. Vsaj ne taka, ki dela v večjem podjetju. Nekaj povsem drugega so uveljavljene mojstrice, ki krojijo za posamezne stranke po meri.

Pa smo spet pri meji

Videti je, kot da se moja želja počasi bliža uresničitvi. Videti je, kot da sta g. Pahor in ga. Kosorjeva uspela nekako pririniti vsaj izhodišča za končno odločitev o meji do nekega nivoja, ko se zdi, da bo počasi pa le potrebno sprejeti odgovornost in posledice, ki jih bo prinesla odločitev tretjega.

Kot sem bral pred nekaj dnevi v komentarju v časniku Delo in se pri tem pošteno nasmejal: Dejstvo, da bo o dejanski meji odločal tretji je pravična in ustrezna kazen za obe državi oziroma za njuna politična aparata. Samo upam lahko, da bosta ta ista aparata premogla toliko pameti, da bosta stvari pripeljala dostopnje, ko bo tretji sploh lahko odločal...

Krasno! Jaz sem vesel, da se končno zadeve premikajo. Videti je celo, da bodo v kratkem začele dobivati konkretno obliko in to je lahko le dobro.
Pravkar gledam oddajo Odmevi (RTV SLO), kjer se naši vrli politični veljaki prepirajo o vprašanju, ki naj bi bilo postavljeno na predhodnem posvetovalnem referendumu. Kako patetično! Vprašanje naj oblikujejo strokovnjaki, katerim ne visi za vratom noben od naših politikov, pa bo. Če posvetovalni referendum že ravno mora biti - sprejetih odločitev ljudstva na takem referendumu naša politika tako ali tako nikoli ne upošteva - torej so povsem nesmiselni.

Torej, h "pravilno" oblikovanem vprašanju vsekakor spada tudi ustrezno izobraževanje javnosti. To pomeni, da bi mediji v času pred referendumom morali natančno pojasniti, o čem bodo arbitri sploh odločali. To seveda vsebuje tudi podrobne zemljevide - s katastrskimi občinami (slovenskimi in hrvaškimi junija 1991) ter v kakšnem razmerju so meje katastrskih občin s terenom, o katerem bodo arbitri odločali. Barve bi tukaj naredile prave male čudeže, kar se obveščenosti in izobraženosti nas, preproste raje tiče. Seveda v primeru prekrivanja katastrskih občin poleg vsega skupaj sodi še obrazložitev argumentov ene in druge strani, zakaj se meje prekrivajo.

Samo na ta način bodo ljudje lahko pravilno "odločali".