Friday 4 January 2008

Kaj bo ostalo pa za nas mlade?

Danes sem pri Dnevniku poslušal oziroma gledal prispevek, kako namerava naše pravosodno ministrstvo sprejeti zakon, s katerim bodo povrnili del škode ljudem, ki jih je med drugo svetovno vojno prizadel okupator.
Krasno, naša država spet popravlja krivice, storjene "trpeči" generaciji. Prosim, ne me napačno razumet. Vse spoštovanje borcem za našo svobodo ter povojni generaciji za obnovo naše domovine. Njihove zasluge so nesporno velike, kot je velika krivda sodelujočih z okupatorjem. S tem člankom nikakor nimam namena spodkopavati teh dejstev.
Vendar bi vseeno želel poudariti nekaj dejstev. Najprej o nekaterih ugodnostih, ki jih je navedena generacija že uživala:
1. Zagotovljeno delovno mesto za vsakogar, ki želi delati. Brez nevarnosti za izgubo tega delovnega mesta.
2. To isto delovno mesto brez kakršnih koli pritiskov. Večina je lahko delala točno toliko, kot so želeli. Nič čudnega, da je na koncu plansko gospodarstvo pogorelo...
3. "Brezplačna" finančna injekcija v obliki posojila z nizko fiksno obrestno mero v časih hiperinflacije.
4. Možnost zgodnje upokojitve. Danes je v državi 540.000 upokojencev, mnogi od njih so šli v ta status že pred svojim 50. letom starosti. Česa vsega naša država ne bi naredila, da bi zmanjšala brezposelnost...

Na drugi strani imamo 790.000 delovno aktivnih ljudi. In vsega skupaj 2 milijona prebivalcev. Vsak zaposleni torej mora (super grobo izračunano) vzdrževati 0,68 upokojenca oziroma 2,53 ljudi. Med temi 2,53 je seveda tudi sam, njegovi otroci, upokojenci, nezaposleni, itd. Pri tem pa sploh ne upoštevam, da ima negospodarstvo, torej prav tako vzdrževani ljudje, precejšen delež (cca. 200.000). Nič čudnega, da so naše plače obremenjene preko vseh meja, potem pa na vse skupaj pridejo še takse, trošarine in DDV. Tako čez prst pogledano je na koncu vsak zaposleni obdavčen približno 80%. No, tisti z najnižjimi dohodki kakih 20% manj, ampak vseeno. Noro!

Vendar tudi to ni razlog, da danes pišem ta članek. Moja jeza je usmerjena na zelo preprosto enačbo:
FVoa = PMT [((1 + i)n - 1) / i]
No, enačba sama niti ni kriva, kriv je njen rezultat ter napovedi, da bodo naše pokojnine zanemarljive. To je namreč enačba za prihodnjo vrednost anuitet. Torej, če vplačuješ PMT denarja pri obrestni meri "i" "n" obdobij, boš na koncu imel toliko in toliko denarja. Pa naredimo en preprost izračun za povprečno slovensko bruto plačo 1200€ in predvideno delovno dobo 40 let, ki pa se je v zadnjih letih tako ali tako še podaljšala. Vsaka bruto plača je obremenjena s 15,5% prispevkom za pokojnino (to je samo davek iz plače, potem pa se temu doda še davek na plačo, ki ga plača delodajalec, vendar tega ne bomo upoštevali, ker naj ga leta 2010 ne bi bilo več). Znesek obremenitve mesečne plače torej znaša 186€, letno torej 2232€. Recimo, da lahko z uporabo vzajemnih skladov dosežemo povprečno letno stopnjo donosa 6%. Vzajemni sklad s tako nizko stopnjo je že kar težko najti, vendar recimo, da večino tega denarja varčujemo v "bolj varnih" skladih, ki imajo nekoliko nižjo donosnost.
Rezultat enačbe za 40 let varčevanja torej znaša:
345.428€ = 2232€ [((1,06)40 - 1) / 0,06]
Torej ugotovimo, da bi pri današnji obremenitvi plače in delovni dobi 40 let na koncu
imeli privarčevanih 345.500€. Pri enaki obrestni meri bi to potem zneslo skoraj 21.000€ obresti na leto in torej 1.800€ obresti na mesec. S tem, da se glavnica ne bi niti zmanjševala, kar je velika prednost pred pokojnino, ki ob smrti zapade.

Upam, da smo sedaj malo bližje mojem razlogu za ta članek. Jasno, da je pravično in logično, da delovno aktivni ljudje podpiramo upokojence in ostale. Prav tako je pomembna odprava starih krivic.
Po drugi strani pa en preprost izračun pokaže, da si tudi mi mladi zaslužimo nekaj več. Kot oče dveh otrok lahko povem, da mi država ne pomaga kaj preveč niti pri vzdrževanju in vzgoji teh otrok, kot mi tudi ni pomagala pri nakupu skromnega stanovanja, v katerem moja družina živi.

Morda bi bilo prav, da se kdo spomni tudi na nas. V nasprotnem primeru čez kako generacijo ali dve ne bo več dovolj delovno aktivnih ljudi, da bi lahko podpirali nas, ki bomo takrat "uživali" pokojnino.