Sunday, 9 August 2009

Ne vrag, le sosed bo mejak

Če je kaj potrebno priznati našim vrlim politikom, je to vsekakor, da znajo do onemoglosti zakomplicirati neznatne probleme.

Govorim seveda o 18 let trajajoči tragikomediji z južno mejo. No, če hočem biti res pošten, moram pri tem omeniti tudi hrvaške politike, ki, prav tako kot naši, v večnem strahu pred izgubo volilnih glasov - in s tem politične moči - prav tako nikakor ne morejo sprejeti nekega kompromisa.

Že davno je jasno, da je obema stranema škoda vsakega kvadratnega metra od tistih ubogih desetih kvadratnih kilometrov, če jih je sploh toliko vprašljivih... Pri tem pa se že 18 let obe strani obmetavata s takimi podlostmi, da se še parameciji obračajo v svojih grobovih ob njihovi imbecilnosti (se opravičujem za tujko, vendar nisem našel ustrezno močnega slovenskega izraza). Trpita pa oba naroda. Ljudje smo pač "ovce" in precej dovzetni za propagando. Še posebej če ta traja 18 let. Na eni strani neprestano poslušajo: "Našo zemljo nam hočejo ukrasti", na drugi pa "Spet so provocirali s tem ali onim incidentom" - na obeh straneh pa neprestano le medsebojna obrekovanja in zvračanje krivde.

Se opravičujem, gospodje politiki, na obeh straneh: s to svojo imbecilnostjo ste zaradi nekaj metrov levo ali desno dosegli le to, da se bodo običajni ljudje še kar nekaj let gledali postrani. Tragikomedija na vrhuncu. Ne eni ne drugi niste sposobni narediti nekega kompromisa, s katerim seveda nobena stran ne bo zadovoljna (ker bo vsaj nekje) izgubila tistih nekaj metrov, vendar bi končno vsaj rešil to vprašanje.

Sedaj že pokojna nekdanja predsednika obeh držav sta v izbranem trenutku premogla dovolj treznega razmišljanja, da sta prišla do nečesa kolikor toliko spodobnega za obe strani. Ta predlog je prav toliko sprejemljiv, kot bo kateri koli drug, za katero koli stran. Nobena stran se ne bo nikoli odrekla vsem vprašljivim metrom, tako da je upanje na tak "kompromis" odveč, vse ostalo pa so povsem nepomembni detajli.

Dogovorite se torej za nekaj - KARKOLI - in končno sprejmite mejo, postavite tiste bedne mejnike, ki čez 2 leti tako ali tako ne bodo več pomembni, in zaključite zgodbo. Preden naredite trajno škodo v odnosih med normalnimi ljudmi. Ali je to res tako težko?

In potem sprožite kampanjo na obeh nacionalnih televizijah, ki bo poskušala vsaj malo popraviti škodo, ki ste jo povzročili s svojimi neumnostmi v teh 18 letih. Nekaj v smislu rožic in skupnih piknikov - saj veste: nismo tako različni, da se ne bi mogli imeti radi. Sovraštvo in zamere res nimajo kaj iskati pri tradicionalno prijateljskih sosedih.